Dnevno dogajanje

PROSTA IGRA

Prosta igra je resnično prosta – otroci se povsem svobodno odločajo o vsebini igre, izboru igrač, soigralcih. Vzgojiteljica nikoli ne posega v to svobodo otrok, vendar zelo pozorno in natančno opazuje dejanja vseh otrok pri prosti igri. Otrokov izbor igrač, vsebin in soigralcev vzgojiteljici razkrije marsikaj, to pa ji omogoča bolj natančno načrtovanje in izvajanje dejavnosti v prihodnje.

 

Igrače so otrokom vedno na voljo, vendar jih svobodno uporabljajo le med prosto igro. V drugem delu dneva se dogajajo drugačne vsebine in otroci takrat ne posegajo po igračah.
Med prosto igro je vzgojiteljica vedno navzoča in pri tem opravlja gospodinjsko delo ali ročna dela (npr. ureja sobne rastline ali kvačka oblačilo za lutko). Na ta način je vzor smiselnega in ustvarjalnega početja, hkrati pa neopazno spremlja dogajanja v igri. V igro posega le v primerih, ko oceni, da je to nujno, npr. pri povečani stopnji grobosti posameznika ali podobno.
Pospravljanje igrač je dejavnost, v kateri sodelujejo vsi otroci in vzgojiteljice. Vsako igračo  vedno pospravimo v isto košarico in vedno odložimo na isto mesto. Tako otroci vselej vedo, kje bodo našli vse, kar potrebujejo, ko je čas za igro. Seveda pri pospravljanju sodeluje tudi vzgojiteljica, saj je otrokom vzor.

RAJANJE

Rajanje je zgodbica, povedana v verzih, spremljana z gibanjem in petjem. Vzgojiteljica napiše zgodbo v verzih, ki je vsebinsko vezana na določen dogodek v naravi; povezana z živalmi (ptice selivke odhajajo na jug …), rastlinami (padanje listov, pihanje vetra, dež …) ali dejavnostmi človeka (čevljar popravlja čevlje, gozdar skrbi za živali …). Celotno pripoved v verzih se nauči na pamet in k temu doda pripadajoče gibe, ki poudarjajo določen segment (obliko drevesa, način hoje živali ali gib človeka …). Vzgojiteljica poje v določenih presledkih eno ali več pesmic, ki jih je sama spesnila in so vsebinsko ustrezne temi rajanja.
Celotno rajanje izvajamo v gibanju. Vzgojiteljica hodi, govori ali poje in hkrati izvaja gibe. Vsi otroci hodijo za njo in njeno početje posnemajo. Isto rajanje vzgojiteljica izvaja skupaj z otroki najmanj tri tedne in največ šest, odvisno od starosti otrok in zahtevnosti rajalne igre. Rajalna igra traja od 10 do 25 minut in se izvaja z otroki, starejšimi od 2,5 let.
V tej pedagoški dejavnosti se uresničujejo pobude za razvoj otrokovih sposobnosti na področju maternega jezika, gibalnih in glasbenih sposobnosti, orientacije v prostoru ter socialnih veščin.

PRSTNE IGRE

Vzgojiteljica opiše v verzih določeno vsebino (npr. dogodek v naravi) in tako sestavi krajšo pesmico. Vsebino posameznih verzov ponazori z ustreznimi gibi rok – z dlanmi in prsti. Ta dejavnost je kot uvod v neko drugo; lahko je del rajalne igre ali je premostitvena dejavnost tedaj, ko morajo otroci nekoliko počakati, npr. na kosilo ali podobno. To je izjemno dobro pri pridobivanju pozornosti otrok, njihovega umirjanja ter priprava za začetek dejavnosti, ki zahteva koncentracijo.
Z izvajanjem gibov se podpremo proces ozaveščanja konic zgornjih okončin. Verzi oziroma ritmična izgovorjava vpliva na govorne sposobnosti otroka, bogatenje besednega zaklada.

PRAVLJICE, ZGODBICE – pripovedovanje, lutkovne predstave, ogled slikanice

Vzgojiteljica pripoveduje pravljico ali zgodbico vsak dan ob določenem času. Izbor je odvisen od starosti otrok. Za otroke po tretjem letu starosti so najbolj primerne Grimmove in narodne pravljice. Pripovedovanje iste pravljice ali zgodbice traja najmanj tri tedne in največ šest. Tako lahko vsak otrok zazna tudi najmanjšo podrobnost v povedani celoti.
Vzgojiteljica pripoveduje pravljice ali zgodbice praviloma na pamet, ne bere. Ob pripovedovanju opazuje otroke. Tako lahko sproti prilagaja ritem ali glasnost pripovedovanja, glede na odzive otrok. V času pripovedovanja se otroci ne igrajo z igračami. Vsa njihova pozornost je namenjena le poslušanju. Poleg uresničevanja ciljev na področju maternega jezika to močno vpliva tudi na bogatenje domišljije, ustvarjalnosti, pridobivanja predstav in drugo.
Namesto pravljice ali zgodbice lahko vzgojiteljica prikazuje slikanico ali izvaja lutkovno predstavo. Pri obeh so otrokom posredovane dokončne slike likov ali drugih vsebin iz pravljice ali zgodbice. V tem primeru imajo otroci možnost opažati druge podrobnosti, ki jih sami v svoji domišljiji ne bi mogli samoiniciativno ustvariti. Vzgojiteljica pripravi najmanj eno in največ tri lutkovne igrice letno.

UMETNIŠKE DEJAVNOSTI

Slikanje: uporabljamo mineralne barve  na moker papir. Bistvo slikanja je tako doživetje barv in zaznavanje procesov nastajanja različnih barv in odtenkov, ko se različni barvi srečata na mokri podlagi. Otroci slikajo prosto brez določene teme. Otroci sodelujejo tako pri pripravah materiala in prostora za slikanje kakor tudi pri pospravljanju miz in pranju posodic, glede na svojo starost. Vsak otrok dobi le tri osnovne barve: rumeno, rdečo in modro. Vse ostale barve nastajajo neposredno na mokrem papirju med slikanjem. Vzgojiteljica medtem igra na liro. Tako se tehnika slikanja mokro na mokro in sanjajoča, nežna glasba združujeta, kar otrokom dejansko omogoča sanjajoče razpoloženje, v katerem počasi nastajajo zaznave in spoznanja, kako lahko sami ustvarijo določene barve.

Oblikovanje z voskom: vzgojiteljica da vsakemu otroku v roko košček naravnega voska. Otrok ga z gnetenjem omehča in iz njega skuša ustvariti določeno obliko. Po navadi ustvari več različnih oblik (kačico, žogico, zajčka …). Med oblikovanjem si prizadevamo slediti otrokovemu celostnemu dojemanju sveta. Zato naj bi določena oblika (npr. zajček) nastajala iz celote, ne pa s trganjem manjših koščkov in naknadnim »lepljenjem« na celoto (nogice na telo).

Risanje z voščenkami: voščenke so narejene iz naravnega voska, ki so mu dodana naravna barvila. So v obliki ploščic, tako da jih otrok drži brez težav. Z nagibanjem voščenke v različnih smereh otrok lahko ustvarja črte različnih debelosti. Vzgojiteljica pri risanju ne riše, temveč tiho opazuje otroke, ki ustvarjajo povsem svobodno, ne da bi jim bile teme določene. Najpogosteje otrok spontano riše tisto, kar je nanj pustilo najmočnejši vtis v zadnjem času. Vzgojiteljica nikoli ne posreduje pohval za posamezno risbo. Njeni morebitni komentarji so občasni in so vezani izključno na prizadevnost in trud otroka. Sporočilo, ki se ga želi posredovati otrokom, je: pomembno se je potruditi, ni toliko pomemben rezultat. Na ta način je izključena storilnostna usmerjenost v predšolskem obdobju.

Oblikovanje iz testa / peka kruha: vzgojiteljica pravočasno pripravi testo in ga da vzhajati. Pri tem ji občasno pomagajo posamezni otroci. Pred oblikovanjem s testom vsi otroci nadenejo svoje predpasnike in se postavijo k mizi. Vzgojiteljica da vsakemu posamezniku kos testa in otrok začne gnesti testo, nato ga oblikuje kot želi. Otroci postavijo vse oblikovane koščke na pladenj in ga skupaj z vzgojiteljico odnesejo v pečico. Ko so kruhki pečeni, jih lahko zaužijejo za popoldansko malico, po dogovoru pa jih lahko odnesejo domov in jih zaužijejo skupaj s člani svoje družine.

ROČNO DELO »ŠOLARJEV«

Otroci, ki so v varrstvu v zadnjem letu pred odhodom v šolo, se kratkočasijo s pripravami  na šolo. Dobivajo posebne naloge, ki jim jih posreduje vzgojiteljica in se nanašajo na izvedbo posebnih opravil. V drugi polovici zadnjega leta morajo, denimo, skupaj pripraviti in izvesti eno lutkovno predstavo za druge otroke ali ob upoštevanju navodil vzgojiteljice sešijejo in izvezejo peresnico za svinčnike, ki jo bodo potrebovali v šoli ali doma in podobno. Izvajanje takšnih nalog med prosto igro drugih otrok jim daje občutek, da so največji, najbolj sposobni  ter pripravljeni, da se soočijo s posebnimi nalogami, ki jih bodo dobili v šoli v prihodnosti. Poleg teh vzgojiteljica »šolarjem« daje posebne naloge, kot so zahtevne igre z žogo in vrvjo na prostem, da bi spodbudile razvoj koordinacije gibov, refleksov, gibanja v prostoru in drugih veščin ter znanj.